Page 15 - Magazin Rom 3 - Juni 2016 (ONLINE)_Neat
P. 15
AKTUELNO
romani inkludacia
Ko Februar e beršeste 2012 startuinđa i strategia baš i romani inkludacia.
Projekti ko nacionalno nivo, ”jekh pilotkomune: Luleå, Linköping, na valjani amare čhavenđe, amare
koordirimi hem butberšengiri Göteborg, Helsingborg hem Malmö. čhave ka bijanđon adaptirime, ako
strategia baš i romani inkludacia Isi hem disave državakere institucie amen avdije hijam inkludirime. I
2012–2032” rezolucirimi kotar kola tane inkludirime ko akava pro- država šaj implementirinđa odova so o
e Švedskakiri vlada. I strategia jekti, sar ko primer Länsstyrelsen ki Romane aktivistia rodinđe hem odova
počmini kotar e manušengoro pravo, Stockholm, Boverket, Social- so mislinđe soj tano but važno akalje
specialno akcentea ki metoda styrelsen… projektese. Me konstatirinava so
kotar anti-diskriminacia. O projekti Ko Mart e beršeste 2012 anđa pe svako Rom valjani te grabini akija
”romani inkludacia” tano e Romenđe odluka o Länsstyrelsen ki Stockholm šansa hem te prihvatini odija pomoč
kola momentalno tane ki socialno te garantirini baš i koordinacia hem so valjani oljese. Hem o Romane
hem ekonomsko izolacia, a hem isto butberšengoro projekti ”romani organizacie valjani te informirinen e
ađahare tane tali bari diskriminacia. inkludacia”. I Romani strategia tani Romen kotar o projekti ”romani inklu-
O Roma tane glavno motori ki akija čerdi premalo predlogia so o Romane dacia”. Isi man jekh osečaj ka phene
butberšengiri strategia. aktivistia bičhalđe. O projekti doljela disave Romane organizacie hem
Akava projekti valjani te ovel hem akala sekcie: edukacia, čher, buti, Romane aktivistia čerena šukaripe
sar jekh tikni pomoč ki minoritet- sastipe, socialno arakhibe, civilno samo kokri pese. Odola Romane or-
no politika. O cilji kotar i Švedsko organiziribe hem kultura hem čhib. ganizacie hem Romane aktivistia
vlada tano – okova Rom so pherela fokusirinena pobuter te čeren pese
20 berš e beršeste 2032 te ovel olje Savi reakcia amen o Roma valjani kariera, nego te pomožinen čače e
isto mogučnostia ko đivdipe sar bilo te ovel amen premalo akava pro- Romen! Ako đaja ko Google hem
kova aver Na-Rom. Akala štar berš jekti? Jekh Rom so isi olje Švedsko pisineja romsk inkludering, av-
pobuter aktivitetia hine ko panđ državljanstvo hem avdije isi olje isto ena samo slike kotar Romane hem
mogučnostia Na-Romane individe, kola tane
Ka khuva da li ka ikljova? ko đivdipe sar inkludirime ki ”romani inkludacia”!
bilo kova aver Tegani, pučava kokri man kaj tane
Na-Rom. Ama, odola akcie so čerđe pe ki edukacia,
o baro pučibe sastipe, buti…? Me preporučinava
tano da li odova akala individe te vazden piklji kariera
Rom osetini so premalo poklo đandipe hem pre-
ov isi olje isto malo peklje kvalifikacie, a na te
mogučnostia koristinen e Romen. O Romane or-
ko đivdipe sar ganizacie isi oljen bari odgovornost
bilo kova aver hem butberšengiri buti anglo peste.
Na-Rom? Sigurno isi jekh razlog sose sebepi
Čače li phrađe jekh Romani organizacia. Me
odobor baro ičerava imizi so phrađe organizacie
vakti ka doljel? sebepi te pomožinen e Romen!
So valjani te čera Štar berš đelje ko sastankia, buti ki
avdije? Amenđe teoria hem moda! Amen, o obična
valjani i ”romani Roma isi amen čefi o palune 16 berš i
i n k l u d a c i a ”, ”romani inkludacia” te realizirini pe ki
avdije hem praktika hem amen o obična Roma te
akana! ova jekh kotor kotar odova.
I ”romani
inkludacia”
ilija.rajkovic@magazinrom.com 15
romani inkludacia
Ko Februar e beršeste 2012 startuinđa i strategia baš i romani inkludacia.
Projekti ko nacionalno nivo, ”jekh pilotkomune: Luleå, Linköping, na valjani amare čhavenđe, amare
koordirimi hem butberšengiri Göteborg, Helsingborg hem Malmö. čhave ka bijanđon adaptirime, ako
strategia baš i romani inkludacia Isi hem disave državakere institucie amen avdije hijam inkludirime. I
2012–2032” rezolucirimi kotar kola tane inkludirime ko akava pro- država šaj implementirinđa odova so o
e Švedskakiri vlada. I strategia jekti, sar ko primer Länsstyrelsen ki Romane aktivistia rodinđe hem odova
počmini kotar e manušengoro pravo, Stockholm, Boverket, Social- so mislinđe soj tano but važno akalje
specialno akcentea ki metoda styrelsen… projektese. Me konstatirinava so
kotar anti-diskriminacia. O projekti Ko Mart e beršeste 2012 anđa pe svako Rom valjani te grabini akija
”romani inkludacia” tano e Romenđe odluka o Länsstyrelsen ki Stockholm šansa hem te prihvatini odija pomoč
kola momentalno tane ki socialno te garantirini baš i koordinacia hem so valjani oljese. Hem o Romane
hem ekonomsko izolacia, a hem isto butberšengoro projekti ”romani organizacie valjani te informirinen e
ađahare tane tali bari diskriminacia. inkludacia”. I Romani strategia tani Romen kotar o projekti ”romani inklu-
O Roma tane glavno motori ki akija čerdi premalo predlogia so o Romane dacia”. Isi man jekh osečaj ka phene
butberšengiri strategia. aktivistia bičhalđe. O projekti doljela disave Romane organizacie hem
Akava projekti valjani te ovel hem akala sekcie: edukacia, čher, buti, Romane aktivistia čerena šukaripe
sar jekh tikni pomoč ki minoritet- sastipe, socialno arakhibe, civilno samo kokri pese. Odola Romane or-
no politika. O cilji kotar i Švedsko organiziribe hem kultura hem čhib. ganizacie hem Romane aktivistia
vlada tano – okova Rom so pherela fokusirinena pobuter te čeren pese
20 berš e beršeste 2032 te ovel olje Savi reakcia amen o Roma valjani kariera, nego te pomožinen čače e
isto mogučnostia ko đivdipe sar bilo te ovel amen premalo akava pro- Romen! Ako đaja ko Google hem
kova aver Na-Rom. Akala štar berš jekti? Jekh Rom so isi olje Švedsko pisineja romsk inkludering, av-
pobuter aktivitetia hine ko panđ državljanstvo hem avdije isi olje isto ena samo slike kotar Romane hem
mogučnostia Na-Romane individe, kola tane
Ka khuva da li ka ikljova? ko đivdipe sar inkludirime ki ”romani inkludacia”!
bilo kova aver Tegani, pučava kokri man kaj tane
Na-Rom. Ama, odola akcie so čerđe pe ki edukacia,
o baro pučibe sastipe, buti…? Me preporučinava
tano da li odova akala individe te vazden piklji kariera
Rom osetini so premalo poklo đandipe hem pre-
ov isi olje isto malo peklje kvalifikacie, a na te
mogučnostia koristinen e Romen. O Romane or-
ko đivdipe sar ganizacie isi oljen bari odgovornost
bilo kova aver hem butberšengiri buti anglo peste.
Na-Rom? Sigurno isi jekh razlog sose sebepi
Čače li phrađe jekh Romani organizacia. Me
odobor baro ičerava imizi so phrađe organizacie
vakti ka doljel? sebepi te pomožinen e Romen!
So valjani te čera Štar berš đelje ko sastankia, buti ki
avdije? Amenđe teoria hem moda! Amen, o obična
valjani i ”romani Roma isi amen čefi o palune 16 berš i
i n k l u d a c i a ”, ”romani inkludacia” te realizirini pe ki
avdije hem praktika hem amen o obična Roma te
akana! ova jekh kotor kotar odova.
I ”romani
inkludacia”
ilija.rajkovic@magazinrom.com 15
